 |
Ustvarjamo vezi
Spoznavanje, druženje, zabava, klepet...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Kristjan
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.05. 2010, 21:18
Prispevkov: 189
|
 Objavljeno: 03 Jun 2010 08:27 Naslov sporočila: Moderni časi in osamljenost |
 |
|
No. Še eno razmišljanje.
Mesta. Ogromno ljudi naokoli, vendar izredno malo pristnih vezi. Človeku se nekaj naredi, ljudje hodijo mimo njega in se ne ustavijo...
V današnjih časih je okoli 30. leta skoraj več samskih kot vezanih ljudi. Zakaj? Sam menim, da je to posledica ugodja. Smo v času, ko iščemo dobrine, aktivnosti, ki nam nudijo dodatno vrednost na življenje oziroma drugače, ni se nam več treba borit za preživetje... Včasih so morali bit ljudje povezani v skupnosti, da so lahko preživeli.
_________________
http://ustvarjamovezi.blog.siol.net/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Sabina
Pridružen/-a: 01.06. 2010, 09:00
Prispevkov: 116
|
| Objavljeno: 03 Jun 2010 09:48 Naslov sporočila: |
|
|
Hm ja saj na to temo je veliko razprav, pravzaprav sem ravno začela brati knjigo: Iskanje Spinoze (veselje, žalost in čuteči možgani) avtorja Antonio Demasio, kjer je med drugim recimo primer nekih črvov, ki so sicer obojespolni in lahko živijo popolnoma asocialno, nakar se v določenih situacijah, če se čutijo ogrožene npr., združijo...Dinamika človeških množic je verjetno podobna...kapitalizem zahteva od človeka kompetitivnost in pragmatičnost...večina ljudi ne posveča posebne pozornosti nekim duhovnih vrednotam in zavedanju svojega obstoja, ampak nekako večino življenja preživijo(mo) na neke vrste avtopilotu...
ob redkih trenutkih se streznimo in uzremo življenje v drugačni luči...
Da ljudje ne pomagamo drug drugemu gre iskati vzrok po mojem bolj v tem, da smo zbegani in ne znamo reagirati v taki situaciji...nekako okorni v medsebojih odnosih s popolnimi tujci na ulici...razmišljala sem recimo, zakaj mi je včasih neprijetno/težko dat denar komu na ulici in mislim, da mi je najtežji pogled v oči/dušo/zgodbo tega človeka...Ali pa če nekdo pade po tleh na ulici, nekako moraš premagat tiso nevidno bariero osebnega prostora, da izstpiš iz svojih misli in nevidnih prosojnih oklepov, ki nas na cesti obkrožajo in se nekoga dotakneš in mu pomagaš...je kar zanimivo opazovat, kakšni občutki nas v takih situacijah prevzemajo...
in res je, da so taki trenutki neposrednosti med tujci izjemno redki...mogoče v gorah, na morju, ko se nekako "odpre srce"...v mestih pa človek varuje svoj osebni prostor in je že stik z očmi redek |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Peter
Pridružen/-a: 02.06. 2010, 14:16
Prispevkov: 83
|
| Objavljeno: 03 Jun 2010 11:21 Naslov sporočila: |
|
|
| Kristjan, potrebno je razlikovat med samskostjo in osamljenostjo, to sta 2 različna pojma. Če je nekdo samski, to še ne pomeni, da je osamljen. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kristjan
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.05. 2010, 21:18
Prispevkov: 189
|
| Objavljeno: 03 Jun 2010 12:35 Naslov sporočila: |
|
|
| Peter je napisal/a: |
| Kristjan, potrebno je razlikovat med samskostjo in osamljenostjo, to sta 2 različna pojma. Če je nekdo samski, to še ne pomeni, da je osamljen. |
Res je. V temi sem omenil tako osamljenost (v 1. odstavku), kot samskost (v 2. odstavku). Oboje je namreč posledica moderne družbe...
_________________
http://ustvarjamovezi.blog.siol.net/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Wooden
Pridružen/-a: 10.08. 2010, 22:44
Prispevkov: 17
Kraj: Osrednja Slovenija
|
| Objavljeno: 11 Avg 2010 17:22 Naslov sporočila: |
|
|
Ena od teorij zakaj se manifestira samozadostnost, kot edina pravilna oblika notranega stanja duha je to, da ljudje nimajo časa se posvečati sekundarnim potrebam. Da smo v časih, ko potešitve naših primarnih potreb visijo v zraku, zato nimamo časa za sekundarne.
Druga je biološka. Človek naj bi bil v osnovi zgolj egpistično bitje, z drugimi ljudmi pa se povezuje zgolj zaradi osebnih koristi, ki ni nujno, da so na čustveni ravni.
No, ti dve se meni zdita relevantni.
Je pa tudi odvisno od recimo temu "primitivnosti" človeka. Pa nočem nikogar žaliti. Preprosti ljudje lažje tkajo vezi, ker so le-te najbolj enostavne. Nekoli bolj izobraženi ljudje z bolj razvitim superegom si obetamo več in tisto "več" je težko dobiti.
Sam pa recimo ne odobravam, da vsaj višje razviti ljudje, ki nismo samo iz rok v usta, potrebujemo druge ljudi na čustveni ravni za svojo eksistenco. Najlažje je biti samozadosten, samo to ni vedno mogoče. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sabina
Pridružen/-a: 01.06. 2010, 09:00
Prispevkov: 116
|
| Objavljeno: 13 Avg 2010 09:50 Naslov sporočila: |
|
|
No, deloma se strinjam, čeprav inteligence in čustev ni dobro mešati...lahko je nekdo zelo izobražen in inteligenten, pa nima neke čustvene širine in energije, ni sposoben izražanja in delitve čustev...preprostejši ljudje imajo morda več izbire, torej lažje najdejo partnerja, nikakor pa ne bi nanje gledala v smislu nekega intelektualnega snobizma, včasih je preprostost kvaliteta, da znaš stvari videti bolj prvinsko in ne skozi neke naučene vzorce...ljudje se po mojem mnenju s svojimi lastnostmi dopolnjujemo, zato je potreben celoten spekter različnih osebnosti in skoraj z vsakomer lahko kaj izmenjaš...
lp Sabina |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Wooden
Pridružen/-a: 10.08. 2010, 22:44
Prispevkov: 17
Kraj: Osrednja Slovenija
|
| Objavljeno: 13 Avg 2010 21:36 Naslov sporočila: |
|
|
Strinjam se! Izobraženost in inteligentnost sta v relativni korelaciji s "primitivnostjo" oz. preprostjostjo. Ne pa v absolutni.
Bolj sem imel v smislu primitivce, izpobraženost pustimo zdaj ob strani. Ona njemu fuk, on njej denar. če tako gledaš je tem ljudem na svetu najlažje... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kristjan
Administrator foruma
Pridružen/-a: 31.05. 2010, 21:18
Prispevkov: 189
|
| Objavljeno: 16 Avg 2010 08:55 Naslov sporočila: |
|
|
Se kar strinjam. Preprosta menjava, kar pomei manj zapletov in posledično slabe volje...
_________________
http://ustvarjamovezi.blog.siol.net/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ronja
Pridružen/-a: 26.10. 2010, 11:08
Prispevkov: 7
|
| Objavljeno: 26 Okt 2010 11:45 Naslov sporočila: |
|
|
Imam vpogled v oboje- tako mestno kot podeželsko življenje. In moram reči, da tudi podeželje ni več to kar je nekoč bilo. Druženja med ljudmi ni toliko kot si nekateri predstavljate in tudi, ko potrebuješ pomoč, ti ne kar nekdo stoji ob strani. Je res, da se ljudje bolj poznajo med sabo, vedo kdo je kdo, ampak da bi se pa kar tkole družili, pa ni res. Prej je celo nasprotno, saj imam v mestu za 100% več družbe kot na podeželju, kjer res nimam prav nikogar 
In če še povem nekaj o samskih in osamljenih na podeželju: jih je zelooo veliko, res zelo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Wooden
Pridružen/-a: 10.08. 2010, 22:44
Prispevkov: 17
Kraj: Osrednja Slovenija
|
| Objavljeno: 28 Okt 2010 20:15 Naslov sporočila: |
|
|
| Se strinjam. Eden glavnih povodov za osamljenosjo je tudi digitalizacija. Včasih si šel na igrišče in rekel: "Kdor bo, bo. Če ne poznam nikogar, ga bom spoznal." Danes so pa facebook in mobieli, kjer se ljudje že preventivno dogovorijo točno kaj in kako. Temu primerno ni več spoznavanja novih, ker se že prej dogovoriš s starimi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Pearl
Administratorka dogodkov
Pridružen/-a: 17.12. 2010, 11:50
Prispevkov: 18
|
| Objavljeno: 17 Dec 2010 13:47 Naslov sporočila: |
|
|
To je res aktualna tema.
Po mojem mnenju ''digitalizacija'' zelo vpliva na ustvarjanje vezi med ljudmi, na žalost prej v negativno kot v pozitivno smer, tak je vsaj moj občutek. Verjamem, da je tudi na podeželju ta problem, mogoče ravno toliko prisoten kot v mestu.
Včasih ko hodim po Ljubljani opazujem ljudi in med redkimi so tisti, ki ne hodijo okrog z na videz trdim oklepom in h kateremu mi ne bi bilo težko pristopiti in vprašati celo nekaj tako preprostega kot je: ''Oprostite, ali mogoče veste, koliko je ura?'' Mogoče se drug drugega bojimo.
Ali pa smo, kot je že rečeno, preokupirani z zadovoljevanjem naših potreb (ki so na žalost velikokrat prazne) in nas ''tujci'' sploh ne zanimajo. Nimam časa jaz še za njeno/njegovo zgodbo, imam svojih skrbi dovolj, ah saj ta je čuden - kakšna oblačila navleče nase... Vsak, ki ga bomo spoznali, bo imel namreč svojo življenjsko zgodbo, svoje skrbi in spoznamo ga v kompletu; tkanje pristne vezi zahteva spoznavanje in sprejemanje celega človeka. To pa verjetno že ni več udobno?
Mogoče pa si želimo spoznavanja drugih in si želimo navezovati stike, pa smo samo polni predsodkov, ki nas pri tem ovirajo? Ali pa se počutimo preveč ranljive in se v okolico in med ljudi odpravimo z vključenimi obrambnimi mehanizmi, nastavljenimi na visoko alarmno stopnjo?
Ne vem, samo razmišljam... 
_________________
Before you put on a frown, make absolutely sure there are no smiles available. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
